Pojdi na vsebino

Melit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Melit
Splošno
KategorijaIX. razred – Organske spojine
Kemijska formulaAl2[C6(COO)6] • 16H2O
Strunzova klasifikacija10.AC.05
Klasifikacija DANA50.02.01.01
Kristalna simetrijaTetragonalni trapezoeder (4 2 2), prostorska skupina P 4122, P 4322
Osnovna celicaa = 21,91 Å, c = 23,2 Å, Z = 16,
V = 11137,12 Å3
Lastnosti
Molekulska masa534,47 g/mol
BarvaMedeno do voščeno rumena, rjava do rdečkasta, siva, včasih bela
Kristalni habitGrobokristaliničen, masiven
Kristalni sistemTetragonalni
RazkolnostNepopolna po {011}
LomŠkoljkast
ŽilavostLahko se reže
Trdota2 - 2,5
SijajSteklast, smolast, masten
Barva črteBela
ProzornostProzoren, prosojen
Gostota1,55 – 1,65 g/cm3,
izračunana: 1,65 /cm3
Optične lastnostiEnoosen (-)
Dvolomnostδ = 0,028
Ultravijolična fluorescencaDa
FosforescencaDa
Sklici[1][2]

Melit, medena kromova smola, medeni kamen ali medovec[3] je nenavaden mineral, ki spada med organske spojine. Kemično je aluminijev melitat s kemijsko formulo Al2C6(COO)6 • 16H2O.[4] Nahajališča melita so povezana z nahajališči lignita, zato se domneva, da je nastal iz rastlinskega gradiva in aluminija iz gline.[5]

Njegovo ime je nastalo iz grške besede μέλ˘ι [melis] – med in se nanaša na njegovo značilno barvo.[6]

Melit je prozoren do prosojen kristal medene barve, ki se lahko obdeluje kot drag kamen. Kristalizira v tetragonalnem kristalnem sistemu kot dobro razvit kristal ali kot brezoblična masa. Je zelo mehak mineral s trdoto 2 – 2,5 po Mohsovi lestvici in majhno specifično težo približno 1,6.[4][5]

Odkrili so ga leta 1789 v Turingiji v Nemčiji, kasneje pa tudi v Rusiji (Nerčinsk, Malovka), Češki republiki (Vernerovice, Korozluky, Valchov) in Madžarski (Tatabánya). V Sloveniji se pojavlja samo melit organskega izvora v rudniku Trbovlje. Glede na redkost pojavljanja v svetu lahko slovenski melit uvrščamo med mineraloške znamenitosti.[7]

Melit nima nobene uporabne vrednosti in je zanimiv samo za znanstvenike in zbiralce.[7]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Mineral Data http://webmineral.com/data/Mellite.shtml
  2. Mindat http://www.mindat.org/min-2638.html
  3. Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9.
  4. 4,0 4,1 http://webmineral.com/data/Mellite.shtml Webmineral data
  5. 5,0 5,1 http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/mellite.pdf Handbook of Mineralogy
  6. http://www.mindat.org/min-2638.html
  7. 7,0 7,1 R. Vidrih Svet mineralov, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana (2002), str. 103.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]